showcase-fb

 
Text Size


facebook-icon-mid
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Danes sta se pogovarjala dva odvetnika in eden "zakotni pisar" pritožb v korist članov Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc. "Zakotni pisar" jamra o tem kako nobena od njegovih pritožb na Višjem sodišču v Ljubljani "ne pije vode."  Po krajšem času vsi trije ugotovijo, da tudi oba odvetnika imata isti problem, tudi njihove pritožbe, ki jih pišeta za svoje stranke na višjih sodiščih "ne pijejo vode,"
V nadaljevanju debate se je izkazalo, da v Republiki Sloveniji ni mogoče uspeti s pritožbo, ne glede kdo pritožbo piše, odvetniki, civilni pooblaščenci ali stranka sama.
Iz slednjega je mogoče sklepati, da je Slovenija edina država na svetu v kateri imajo brezpogojno prav samo, policisti, tožilci in sodniki.
Na žalost pa seveda to niti približno ni mogoče in tudi ne drži.
Zanesljivo na svetu ne obstaja taka država v kateri bi na eni strani policisti, tožilci, sodniki ....imeli brezpogojno in nepreklicno prav, na drugi strani pa ljudje, ki nikoli ne morejo uspeti s svojimi pritožbami zoper sodbe in sodne ter druge odločbe izdane na prvi stopnji.
Ob tem se zastavlja zelo delikatno vprašanje na katerega bo treba prej ali slej dati potreben odgovor.
Vprašanje se glasi:
Kdo se v Republiki Sloveniji igra z zakonom, sam s seboj in s sovojo državo ter z njeno ureditvijo?
Na to delikatno vprašanje se sam po sebi ponuja odgovor, ki se glasi: 
Z zakoni se igrajo sodniki, ki se igrajo tudi sami s seboj, s svojo državo in z njeno ureditvijo.
Na to se vsiljuje še dodatno vprašanje, ki se glasi:
Koliko časa se bo to dogajalo?
Tudi na to vprašanje se ponuja odgovor, ki se glasi:
To bo trajalo toliko časa kolikor bodo sodniki politično, protipravno premoženjsko motivirani in dokler bo njihova samostojnost in neodvisnost služila pravosodnem kriminalu in pravosodni korupciji ter obstajala samo na papirju, s katerim se ne more obrisati niti rit, dejansko pa sta v njihovem delu prisotna njihova lenoba in neodgovornost.


Avtor: CZPNN Objavljeno: 10:47:00 | Kategorija:
Stalna povezava | Obvesti prijatelja o tem sporočilu | Komentarji(11)
Komentarji:

nepravna državna tvorba (ni država) sLOVENIJA

Primerjava kaj so počeli, zapis, ki bo izšel v knjigi o sloveniji včeraj in danes (priloga od našega člana, enega od mnogih in je slika slo-nedržavnosti, torej posredno SODSTVA to je krivo za ZLOČINE v mirnem času):

 

Za plebiscit smo dobili domov vabilo, kakorkoli smo se lahko odločili, ampak obveščeni smo bili, da lahko damo svoj glas. Potem ko je šlo za državljanstvo, pa nismo bili nič obveščeni. Torej, za namen plebiscita, je oseba obstajala, z imenom in priimkom, naslovom, kako bi rekel, bilo je sprejemljivo, da se osebo obvesti, uživala je neko spoštovanje. Ko pa je šlo za pravice te iste osebe, so jo ignorirali. Torej lahko razumemo plebiscit kot zlorabo (Begeš).

Veterinarja sem prosil, da mi da antibiotike, saj je bil oče res hudo bolan. Popuščala mu je srčna mišica. Veterinar je odgovoril, da vendar ni žival. Pa sem mu rekel, pa priznajte ga vsaj kot žival (Begeš).

Takrat je policija pogosto prihajala in trkala na vrata. Blizu nas, nekje 200 metrov stran, je samski dom in tam se je pogosto dogajalo, da so prišle po tri, štiri marice s policijo zjutraj in zvečer ter nalagale ljudi noter. Mi smo še razmišljali, kaj se to dogaja, morda so se spet kaj stepli. Kasneje smo izvedeli, da so v marice nalagali ljudi in jih vozili na mejo. Ne vem, kako je oče to izvedel, ampak on se je skrival, saj je policija pogosto prihajala na njegova vrata. On je v bistvu tri leta živel tako, da ni odhajal iz stanovanja. Podobno kot Japonci v času druge svetovne vojne. Nakopičil si je hrane, konzerve, in pokvarjen kruh je imel, pa še marsikaj. (Begeš, 89 let)

K referentki, ki je bila moja soseda, sem odšel oddat prošnjo zase in za očeta, ki je šel zraven. Za to imam priče. Izpolnil sem obrazec zase in napisal tudi, da so jim vsi podatki znani, ker sem v Sloveniji od rojstva, obrazec sem dal referentki, ona pa ga je dala v predal. Obrazec od očeta, ki sem ga ravno tako dal referentki, pa je dala na konec pulta, na desno stran. Tam je bilo za kakšne tri prste, to je kakšnih sto prošenj. Pa še rekel sem ji: »Je vse v redu? Da ne boš izgubila prošnje, mojo si dala v predal.« Rekla mi je, da ni problema. No, in potem smo vsi dobili to državljanstvo, oče pa ni dobil nič. (Begeš, 89 let)

UE Koper sem zaprosil tudi, da mi izdajo potrdilo, od kdaj živi moj oče v Sloveniji. Najprej so me trikrat odbili, nato pa so potrdilo vendarle izdali. Na potrdilu piše, da je moj oče bival v Sloveniji od leta 1958 do leta 1992, ko je bil »preseljen« v [ime občine v BiH, op. a. to je zaničujoče, saj Našice niso v "bosni" ampak v RH, za slo-UE je vse "bosna" južno od Kolpe!], tam pa naj bi živel do leta 2004, ko je spet prijavljen na istem naslovu v Kopru, kjer pa je vse to obdobje dejansko bival. UE je torej izdala dokument z lažnimi podatki za obdobje izbrisa, od leta 1992 do 2004. (Begeš, 89 let)

Posebej ilustrativen je primer izbrisanega Begeša, ki je Sloveniji po plebiscitu, na katerem je glasoval za osamosvojitev, daroval okrog 1500 nemških mark, v humanitarne namene, da bi pomagal državi; zaradi tega mu je takratni predsednik vlade Lojze Peterle poslal tudi zahvalni dopis. Ali pa primer oseb, ki so prestopile v teritorialno obrambo, pa so bile kljub temu izbrisane (Begeš).

Oče je bil rojen leta 1920 v današnji Madžarski, v Slovenijo je prišel leta 1956 iz Hrvaške. Stalno bivanje je v Dekanih pridobil leta 1958. Leta 1997, ko si je oče zdrobil palec na nogi, ni mogel v bolnišnico. Odšel sem na socialno, kjer so mi povedali, da oče nima priznanih pravic iz naslova socialnega zavarovanja. Nisem mogel verjeti, saj je oče vso svojo delovno dobo plačeval prispevke. Razlog, da je izgubil pravice, bi naj bil to, da je pripadnik JLA. Oče nikoli ni bil zaposlen v, niti kako drugače povezan z JLA. Med odgovori na vloge za vrnitev socialnih pravic je oče med drugim prejel tudi dokument, v katerem piše, da mu socialne pravice niso pripadale »glede na tedanje politične razmere«. (Begeš, 89 let)

Oče ni imel denarja, ni mogel priti do pokojnine, tako da je – jaz sem se čudil zaradi nekaterih stvari – po kontejnerjih iskal zavrženo hrano. V trgovini pa so mu pripravljali hrano, ki ji je potekel rok in bi jo sicer zavrgli, na primer krofe, jogurte, tako da si je to lahko nesel domov. (Begeš, 89 let)

B: V bistvu je bil človek popolnoma prestrašen. Če bi psihiater to analiziral, mislim, da bi mu verjetno dal diagnozo »pitiespija«.

S: Paranoja?

B: Ne paranoja, »pitiespija«. To je – posttravmatski sindrom. Ker je on doživel velike travme. (Begeš, 88 let)

To [izbris, op. U. L. Č.] je nanj pustilo posledice, da je psihično ... bankrotiral. (Begeš, 88 let)

Ampak oče, ne vem, kako je ugotovil, v bistvu se je skrival, ker je policija pogosto prihajala k njegovim vratom, in on je de facto tri leta živel tako, da ni niti iz stanovanja odšel, tako. Podobno kot Japonci v času druge svetovne vojne. Tako si je nakupil hrane, konzerv, imel je pokvarjen kruh, neverjetno. (Begeš, 88 let)

»Določena zdravila sem uspel dobiti potem iz Švice. In tudi na druge načine, recimo iz Zagreba, da sem pomagal očetu. Predvsem antibiotike.« (Begeš, 88 let)

Enega od primerov arbitrarne askriptivnosti nacionalne pripadnosti izraža spodaj navajani Begešov primer. Ker je bil rojen leta 1920 še za časa Kraljevine SHS in se je po vojni znašel v Coni B STO, ki je kasneje prešla v upravo Jugoslavije, ga je slovenska administracija določila za Hrvata in ga leta 1992 izbrisala.[1]

Oče je po narodnosti takole: mati je Čehinja in oče je Madžar. Torej izpade, da je Madžar, ampak Slovenci nikakor ne morejo dojeti, da iz Čehinje in Madžara ne more nastati Hrvat. Potem bi lahko postal tudi Turek, ne vem, nekdo XY [...] On, v bistvu njegovi starši izvirajo iz Madžarske, iz Pečuhvaruša, ne, takrat so se preselili, torej po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku prve Jugoslavije, ne, torej [Kraljevine] Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takrat so se preselili v Našice, ker je njegov oče drugače delal pri grofu Pejačeviću [...] V bistvu tako, da ... Spet ponavljam: prišel je v Cono B [...] in po koncu Cone B je takrat Slovenija prišla v Cono B, ni Cona B prišla v Slovenijo. Torej oče ni prišel v Slovenijo, ampak se je v Sloveniji znašel po koncu Cone B. Torej bi ga morali izbrisati takrat. (Begeš, 88 let)

 


[1] T.i. svobodno tržaško ozemlje (STO) je bilo povojno “tamponsko” območje med Italijo in Jugoslavijo na severovzhodni obali Jadranskega morja pod mednarodno upravo med letoma 1947 in 1954, ki naj bi služilo kot vmesnik med vzhodnim in zahodnim blokom. Cona A s Trstom je bila pod britansko-ameriško, Cona B s Koprom pa pod jugoslovansko upravo. Leta 1952 so zavezniki svojo administracijo Cone A prepustili v upravo italijanskim oblastem, Cona B pa je malo kasneje pripadla Jugoslaviji, in sicer ozemlju njenih republik Slovenije in Hrvaške.



Uredil/a je czpnn, 25. 01. 2010 ob 08:08:24
Avtor: izbrisani - domača stran Objavljeno: 23:52:25, 24. 01. 2010 | Povezava | |

Povej EMŠO

Za plebiscit smo dobili domov vabilo, kakorkoli smo se lahko odločili, ampak obveščeni smo bili, da lahko damo svoj glas. Potem ko je šlo za državljanstvo, pa nismo bili nič obveščeni.
Morda bi bilo vredno razumevanje zgornjega stavka preučiti zgolj iz zornega kota prvega iz testov - izpitov kako se dela državo oziroma mednarodno priznano kriminalno združbo.
Celotna država že 20 let deluje po tem ključu.
Povej EMŠO pa ti povem, če si naš ali nisi.
Če si naš bomo iz klošarja naredili tajkuna.
Če nisi naš bomo iz tajkuna naredili klošarja.
To je vse.
Ni drugih pravil v mednarodno priznanih organiziranih kriminalnih združbah.

Da ne bo pomot.
Nacija, vera in podobne smeti
so samo izgovor za doseganje cilja, ki je bogatenje ORGANIZIRANEGA KRIMINALA in propad ostalih, ki si umišljajo, da so državljani s pravicami.

Avtor: Gost Objavljeno: 06:55:51, 25. 01. 2010 | Povezava | |

Katastrofa
Dejstvo je, kar sem sam zelo dobro spoznal, da je že sama zakonodaja napisana tako, da si vsak člen v nekem zakonu, vsak pravnik te države razlaga po svoje. Tako dobimo: en člen zakona in sto pravnikov je sto interpretacij tega člena. Zakaj je zakonodaja pisana tako, kar je unikat  na svetu? Ali je pravna fakulteta že sama leglo korupcije, da se pravnike uči na sto načinov? Verjetno zato, da se lažje izvaja organiziran državni kriminal. Če bi se v tej državi hotelo temu narediti konec, potem bi na vseh sodiščih nastalo veliko pomanjkanje sodnikov in drugega sodnega osebja.
Avtor: burmi Objavljeno: 07:44:37, 25. 01. 2010 | Povezava | |

PLEBISCITI IN DRŽAVLJANSTVA
Predvsem hvala za oba komentarja na našo temo. Upamo na še več takih in podobnih komntarjev. Ko pa gre za našo državo v resnici gre za neko pobalinsko tvorbo podobno neki napačno sestavljeni zloženki ali z drugimi besedami podobno neki popačenki, z še bolj napačnim imenom od nje same.
 
Naša domovina Republika Slovenija je plod nespametne politike v kateri hodijo stvari narobe po dolgem in po čez.
 
Ena od glavnih težav naše domovine je ravno v tem, da neprizna svojih državljanov kot takih in da jih sproti uničuje za kar uporablja svoj izredno nevaren vzvod, to je sodstvo oziroma pravosodje kot sestani del represivnega dela oblasti.
 
"Republika Slovenja - zgodba o uspehu!".
 
"Republika Slovenija - maša Švica!"
 
in temi podobne parole so se javno in vsakodnevno oibjavljale v času, ko je bil denar, ki smo si ga lahko natisnili nekje dol na Tiopčiderju (Beograd - Srbija). Takrat smo v Sloveniji lahko stanje svoje državnosti lažno in umetno prikazovali.
 
Prve naše težave pa so se začele pojavljati takrat, ko so nam vzeli iz rok tiskarno denarja, pa naj bo to tiskarna na območju Srbije ali na kakšnem drugem območju.
 
Torej, nekdo nas je na lep način prisilil, da "rečemo enkrat bobu bob", da enkrat javno povemo kje smo, odkod smo in kam gremo. S tem so za našo nedonošeno domovino nastale "isusove muke"saj se je pokazalo v resnici kakšna država smo. Pokazalo se je, da smo država manekenov, goljufov, kriminalcev "po uradni dolžnosti" in da je naš zaščitni znak organizirani kriminal in korupcija.  Pokazalo se je, da smo s kriminalnimi vzvodi vedno živeli, na to je prišel čas ko se očitno tako živeti  ni dalo več
 
Torej, prišel je čas, ko nismo svetu mogli lagati več in se prikazovati kot "lepe ptice" čeprav okrašene s tujimi perjem.
 
Najbolj problematični smo seveda na področju pravosodja oziroma sodstva.
 
V tem segmentu smo napadli sami sebe.
 
Od leta 1991 dalje smo iz lastnega naroda na sodiščih izdelovali lasne kriminalce. Preganjali smo nedolžne posameznikein jih po krivem obsojali. Ljudi smo krivično kriminalizirali, jih po krivem kaznovali in spravili za zapahe samo za to, da bi opravičili obstoj več kot polovice preobsežnega pravosodnega kadra ki se "pase " po Ljubljanskih pisarnah samo za to ker so prijatelji, sorodniki, sošolci in politično enakomisleči. Zaradi zagotavljanja njihovega obstoja je marsikateri državljan Republike Slovenije poniknil v zapore na dobu ali v kakšne druge zapore ali so ga celo ubili.
 
Toliko je vreden naš mali človek.
 
V vseh teh resnicah danes najdemo tudi razloge za to, zakaj se v Sloveniji ne more uspeti s pritožbo vloženo na drugi sodni ali kakšni drugi stopnji. Enostavno to ni mogoče za to ker bo preobsežen sodni oziroma sodniški kader ponovno postal viden in bi kot taki moral svoje preveč zaposlene poslati na zavod za zaposlovanje.


Uredil/a je czpnn, 25. 01. 2010 ob 08:05:34
Avtor: Ostrostrelec Objavljeno: 07:53:21, 25. 01. 2010 | Povezava | |

Z L O Č I N nad lstnim prebivalstvom = "civilni umor"=izbris
NAJVEČJA PREVA RA LASTNEGA PREBIVALSTVA (s stalnim bivanjem) V ZGODOVINI NEKE (recimo ji) DRŽAVE, primerljivo je le s III: Rajhom

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra1990. Na plebiscitu se je 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih na plebiscitu odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra, 25. junija1991 pa je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju.

Končno so vsi ti procenti hudo dvomljivi in bistveno manši!!!

 

Smrt nacistom - svobodo narodu! , vstani uboga gmajna neslovence so izbrisali, slovencem pa tačas brisali FIRME, ko so jim dali "lizalicu" in šovinistični naboj Izbrisane.

 

Dejstvo je: za vse te ZLOČINE je 100% krivo ZLO-vensko sodstvo!!!

Avtor: janko - domača stran Objavljeno: 23:21:44, 25. 01. 2010 | Povezava | |

Z L O Č I N nad lstnim prebivalstvom = "civilni umor"=izbris
NAJVEČJA PREVARA LASTNEGA PREBIVALSTVA (s stalnim bivanjem) V ZGODOVINI NEKE (recimo ji) DRŽAVE, primerljivo je le s III: Rajhom

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra1990. Na plebiscitu se je 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih na plebiscitu odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra, 25. junija1991 pa je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju.

Končno so vsi ti procenti hudo dvomljivi in bistveno manši!!!

 

Smrt nacistom - svobodo narodu! , vstani uboga gmajna neslovence so izbrisali, slovencem pa tačas brisali FIRME, ko so jim dali "lizalicu" in šovinistični naboj Izbrisane.

 

Dejstvo je: za vse te ZLOČINE je 100% krivo ZLO-vensko sodstvo!!! in je temelj, logistika vsem svinjarijam. Naj bo kletev stalna in nepreklicna na vse sodnike in njih družine, PROKLETI BILI VAZDA!!!

Avtor: janko - domača stran Objavljeno: 23:26:21, 25. 01. 2010 | Povezava | |

kletev prokletev
Morda bi bilo vredno kletev malenkost razširiti na celoten pravni sektor, ki se napaja iz proračuna.
Nekdo - ne sodniki - je pač vseskozi sprejemal zakonodajo, ki je genocidu - genocidom namenjena.
KLetev in prokletev je potrebno tudi pravilno zastaviti in zmoliti....
Urok naj izvede strokovno usposobljena oseba.
Ako več u državi za sve i svašta treba dati mitu neka se obezbedi dovoljno novaca za prokletstvo kriminalaca.
Avtor: Gost Objavljeno: 06:24:15, 26. 01. 2010 | Povezava | |

ODGOVR JANKU - NEPOTREBNI POLITIČNI POSLI
Žal politika nebi nikoli bila to ker je, če nebi mešala svoje fekalije do te mere, da iz njih postanejo taki ali drugačni nepotrebni "politični posli", ki so praviloma v škodo vsakega posameznika, pa tudi v škodo politike same kot take.
 
Če se ne motimo, smo v eni do tem objavljenih na tem blogu že pisali o povojnih mednarodnih vojaških sporazumih (leto 1948) v katereih je bil predviden tudi morebitni razpad, sedaj že bivše Jugoslavije.Takrat je bilo natančno dogovorjeno oziroma predideno, da v primeru razpada skune države Jugoslavije gre Slovenija brez vojne na zahod. To dejstvo je bili jasno vsakomur razen maloumni slovenski politiki s Milanom Kučanom na čelu. Slednje niti ni tako čudno. če se upošteva, da je prav Milan Kučan bil eden od največjih političnih avanturistov na omočju takratne Jugoslavije (leto od 1980 do 1990). Kučan je zganjal svoje avanture z takratnim Jugoslovanskim denarjem za to se je lahko celo izmislil sebe za velikega vodjo neke male države, kar je v mednarodni skupnosti povzročelo zelo smešno stanje. Take avanture Milana Kučana so bile v očeh resnih mednarodnih vodij videti kot, da bi oddojku oblekli slonovo kožo.
 
No, s tujim denarjem takrat ni bilo težko se izmišljevati na območju Republike Slovenije razne politične igre brez meja.
 
Sedaj smo v resnici tamo kjer nas je pripeljal nihče drugi kot politični avanturist Milan Kučan, ki je prerasel vse mednarodne vojaške sporazume in samega sebe, ki si je izmisli takoimenovano nepotrebno Slovensko vojno (obsežnejšo policijsko akcijo), ki je Ivana Krambergerja poslal bogu, po pravično plačilo, ki je razvil teorijo, ki velja v Slovenski demokraciji, najprej o  domačih pravnih sredvih, šele po tem pa o mednarodnih pravnih sredsvih, ki veljajo v "Slovenski demokraciji" v smislu diskvalifijakcije in podobno, češ da so taka sredstva dovoljena in podobne neumnosi.
 
Žal, ljudje na območju Republike Slovenije so še vedno zaslepljeni im še vedno ne vidijo bistva nacionalnega problema. Bistvo nacionalnega problema v Republiki Sloveniji je nesposobna politika ki je v slabih 20-ih letih pokazala vso svojo gnilobo in nesporobnost. To je tudi razlog za to, da se končno očisti komunistične politične fekalije z mize slovensega človeka.
Avtor: czpnn Objavljeno: 07:55:02, 26. 01. 2010 | Povezava | |

NACIZAM NA SLOVENSKI NAČIN

Ko govorimo o novi sloveniji je nedvomno beseda o SODOBNEM NACIZMU, ki je pobijanje potom papirja in splošno onemogočanje in končno GABEŽ VSEGA IMETJA, to pa je silj vsake vojne (okrasti, oropati, zasužnjiti).

DOKAZ: kako so starcu, ki je vse svoje življenje plačeval v SSSZ za zdravstveno zavarovanje, ZLO-venski NACISTI s KURČANOM na čelu, drnovškom i konjeglavim janezom onemogočili zdravstvene usluga - so ga indirektno pokradli, da ne omenjam pokojnine...

Ta dokument jasno kaž, da se SSSZ zgovarja na takratne politične razmere.

E PA ŽIVIO NAJVEČJI VIZIONAR IN POLITIK VSEH ČASOV : ADOLF HITLER, saj po slovensko se je držal le predpisov in takratnih političnih razmer.

e slovenci, bedna li vam majka, MURA, cvilit čete i pevati bolje od Pavarotija, .ebat če vas vlstiti tajkuni.

od strane Izbrisanih priložim:

Ivana Bago in njegovo družino so izbrisali iz registra stalnega prebivalstva leta 1992, kar je povzročilo hude probleme za to družino in mnoge ostale. Slovenija še po 16-ih letih ni rešila tega vprašanja.
Spodaj podajamo dokumentacijo Ivana Baga, ki smo jo predelali iz Wordovih in slikovnih dokumentov v en PDF dokument.
Gospoda Baga prosimo, da pojasni svojo zgodbo tudi v posebnem tekstu, ki naj ga napiše.
Sicer bi pa prosili, da se vsi bralci vzdržijo premočnih besed zoper posameznike, saj je v Republiki Sloveniji svoboda govora močno omejena, še posebej odkar je Slovenija vstopila v EU. V Sloveniji tudi manj močne besede vodijo do hudih pritiskov zoper posameznike, tako prek represivnih organov, kot prek drugih vzvodov (načrtno omejevanje kariere s strani vplivnih skupin v državi). Preveč ostre besede zoper konkretne osebe bomo zaradi tega prisiljeni cenzurirati.
DOKUMENTACIJA
PDF dokument z delom dokumentacije Ivana Baga se nahaja tukaj.
Avtor: Todorović - domača stran Objavljeno: 14:02:12, 26. 01. 2010 | Povezava | |

OBLETNICA-NAJVEČJIH-NACISTIČNIH-ZLOČINOV...............v spomin na PIEINO

NACISTI SO NACISTI, bili to slovenci ali bilo gdo drug.Naj se nikoli ne ponovilo.


Torek, 27. 1. 2009 in27.1.2010
tadejla



Na današnji dan pred štiriinšestdesetimi leti je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta dan je bil kasneje, glede na to, da je šlo za največje uničevalno taborišče v tretjem rajhu, s strani Združenih narodov izbran za dan spomina na žrtve holokavsta. V družbeno generirani mašineriji spominjanja so bili kot žrtve prepoznani predvsem Judje - skoraj šest milijonov ubitih ni naključje, pač pa rezultat načrta, ki mu v zgodovini ni para. Celotni etnični skupini je bilo...

Na današnji dan pred štiriinšestdesetimi leti je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta dan je bil kasneje, glede na to, da je šlo za največje uničevalno taborišče v tretjem rajhu, s strani Združenih narodov izbran za dan spomina na žrtve holokavsta. V družbeno generirani mašineriji spominjanja so bili kot žrtve prepoznani predvsem Judje - skoraj šest milijonov ubitih ni naključje, pač pa rezultat načrta, ki mu v zgodovini ni para. Celotni etnični skupini je bilo namenjeno iztrebljenje.

A v koncentracijskih taboriščih, teh superfordističnih obratih smrti in zanikanja obstoja Drugega, so umirali tudi politični nasprotniki nacizma, komunisti in socialdemokrati. Ubijalo se je istospolno usmerjene in telesno ter duševno hendikepirane, Rome, pripadnike slovanskih narodov, ujete pripadnike Rdeče armade in člane odporniških gibanj iz vse takratne okupirane Evrope.

Imer Kertesz, madžarski pisatelj, ki je kot Jud preživel tako izkušnjo Auschwitza kot Buchenwalda, v svojem romanu Brezusodnost skozi perspektivo petnajstletnika lucidno pokaže logiko poljubnega konstruiranja spomina in pozabe, ki se uporablja za družbeno anamnezo tega tragičnega obdobja: "Predvsem pa – je dejal – moraš pozabiti na grozote ... da boš lahko živel ... svobodno živel."

S temi besedami ostareli sorodnik, ki se mu je uspelo izogniti deportaciji, prepričuje naratorja zgodbe o nujnosti pozabe. Ker da brez te nov začetek življenja ni mogoč. On pa odgovarja, da ne more ukazovati svojemu spominu in da se šele z njegove zdajšnje pozicije zdi vse dokončno, nespremenljivo, gotovo. Šele zdaj namreč ve, kaj pomeni biti Jud. Nič, dokler se ne začnejo koraki proti usodi, ki ni bila njegova, a jo je on preživel - in se zato ne more zadovoljiti z razlago, da je šlo za naključje, pomoto. "Če usoda obstaja, potem ni mogoča svoboda ... če pa je svoboda, potem ni usode ... potem smo mi sami usoda."

Koncentracijska taborišča namreč niso samo uničevalna taborišča, so tudi internacijska in begunska koncentracijska taborišča, katerih trije eksemplarični primeri si prav te dni spet podajajo roko na prvih straneh medijsko posredovane resničnosti. In pri vseh treh ne moremo govoriti o nikakršni usodnosti, ampak so rezultat konkretnih politik, glede katerih naša domačijska vrhuška resda nima kaj dosti storiti, a ji tudi molčati ne bi bilo treba, kaj šele aktivno podpirati legalizacije tovrstnih praks.

Gre seveda za taborišče v Guantanamu, Gazo in zbirna begunska taborišča na mejah Evropske unije, o katerih je bilo na tej frekvenci že veliko povedanega. Prva poteza novega ameriškega predsednika o zaprtju Guantanama je bila pospremljena z nekritičnim navdušenjem in besedami o ponovnem moralnem vodstvu Združenih držav, pri tem pa se pozablja na vse jetnišnice v okupiranem Iraku in Afganistanu, kjer je meja med uporniki in teroristi, še največkrat pa nedolžnimi ljudmi, načrtno zabrisana.

Slovenska politična elita je s ponižnim korakanjem v koaliciji voljnih vseskozi pomagala nositi breme kršenja človekovih pravic, besede proti pa so bile rezervirane samo za notranjepolitične potrebe v predvolilnem času. Da bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, recimo tako kot Albanija, del brez vzroka priprtih taboriščnikov? Ne bo šlo.

Drugi primer je Gaza, kjer potomci nekdanjih žrtev v najboljši maniri nadaljujejo tradicijo svojih krvnikov. Zunanjepolitični odbor državnega zbora je potreboval dvajset dni oziroma vse do konca spopadov, da je obsodil nasilje v zagotovo že nekaj časa največjem koncentracijskem taborišču na svetu. Še bolj pomenljivo pa je bilo vzdržanje slovenske delegacije pri glasovanju sveta Združenih narodov za človekove pravice o menda ne dovolj uravnoteženi resoluciji, v kateri je obsojena izraelska agresija.

Zadnji primer dvoličnosti evropske skupnosti in v njo poslušno inkorporirane Slovenije so zbirni begunski centri, predvsem na obalah Sredozemskega morja, kjer se v nemogočih razmerah zadržuje na tisoče imigrantov iz afriških in drugih držav. Medtem ko se bomo danes naposlušali besed o koncentracijskih taboriščih 2. svetovne vojne, se v teh zbirnih centrih s sintagmo "nezakonito priseljeni" opravičuje nehumano ravnanje z njimi. Najnovejši primer je bil ta konec tedna na italijanskem otočku Lampedusa, kjer je zaradi prenapolnjenosti centra izbruhnil spontan gnev taboriščnikov in so zasedli središče mesta. Dogodek je bil v marsikaterem medijskem trobilu omalovaževan kot pijanska eskapada sitnih Afričanov. Center za tujce je tudi v Postojni, kjer so pristojni za izvajanje prisilnega izseljevanja tujcev iz države.

Naši voljeni predstavniki očitno dvomijo o brezusodnosti množičnega kršenja človekovih pravic, sicer se ne bi znašli v španoviji z vsakokratnimi kršitelji, predvsem ko gre za diskurz boja proti terorizmu in preprečevanja množičnih migracij. Taborišča naše dobe so zapakirana v besedišče svobodnega sveta, ki to ni, mi pa se naužijmo podob izpred šestdesetih let.

Komentar o nenaključnosti sodobnih koncentracijskih taborišč je napisal Tadej.

Avtor: gorečan pierina-preživela Auswic - domača stran Objavljeno: 14:41:11, 26. 01. 2010 | Povezava | |

slovenska-čista -rasa-nad-stalnim-prebivalstvom-slovenije-neslovenskega prekla

TI, DA PRAV TI

 

NE MISLI, DA NISI BIL IZBRISAN, SAJ SI DRŽAVLJANSTVO BANANA DRŽAVE DOBIL PO 25.2.1992, TOREJ SE SPLOH NE ZAVEDAŠ, DA SI BIL MED LIKVIDIRANIMI.

To je cca 300.000 stalnih prebivalcev slovenije, ki so neslovenskega porekla. A na opomin zahoda so večjemu delu teh prebivalcev le dodelili državljanstvo in priznali njihovo bivanje tu na tej zemlji, ki ni od BOGA DANA SLOVENCEM, ampak je na uporabo vsem ljudem, ki na njej živimo.

Torej smisel tega pisanja je ravno v tem, da obelodani rasno-nacistične namene novonastale tvorbe, ki je vse te ljudi predhodno na PLEBISCITU zlorabila, skupaj z Bučar -jem na čelu.

 

 

Avtor: izbrisani-Dvorak Objavljeno: 15:02:57, 26. 01. 2010 | Povezava | |

CZPNN.si

Javnost obveščamo, da je bil dne 5.4.2010 naš blog izbrisan iz portala eDnevnik.si.

Krivi smo za to, ker smo javno pisali o napakah režima v Sloveniji. Za izbris našega bloga, za to zločinsko dejanje, je odgovorna Slovenska policija.

Vsebine smo rešili in si jih lahko preberete v Arhivu iz eDnevnika.

Števec obiska

702885
Danes
Včeraj
Ta teden
Prejšnji teden
Ta mesec
Prejšnji mesec
Skupaj
708
622
6330
516127
20344
20210
702885

Vaš IP: 54.163.72.86
26.10.2014 08:37