Za predlog spremembe 148. člena ustave so glasovali poslanci iz vrst koalicije, predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in oba člana iz vrst SD, Borut Pahor ter Janko Veber. Proti pa so bili člani ustavne komisije iz Pozitivne Slovenije.

Strokovna skupina je v svojem predlogu kot ustavno kategorijo v spremenjeni 148. člen ustave vključila tudi fiskalni svet, ki bi opravljal predhodni nadzor nad skladnostjo predlogov državnih proračunov s fiskalnim pravilom.

Vnos fiskalnega sveta v ustavo so člani ustavne komisije zavrnili, pri tem pa večinoma uporabili utemeljitev, da poseben organ ni potreben, saj že sama ustava zavezuje vlado in državni zbor, da sprejema z ustavo skladne zakone oziroma v tem primeru proračune. Fiskalni svet se sicer še vedno lahko vključi v izvedbeni zakon za fiskalno pravilo, vlada pa ga je že predvidela.

O predlogu za vnos fiskalnega pravila v ustavo se bo na plenarni seji izrekel še državni zbor, kjer pa je njegova usoda bolj negotova. Ob predpostavki, da ga ne bo podprla Pozitivna Slovenija se postavlja predvsem vprašanje ravnanja poslancev SD.

V stranki je glede tega vprašanja precej nesoglasij, ob glasovanju za začetek postopka za spremembo ustave pa so proti glasovali trije od desetih poslancev SD. Za potrebno dvotretjinsko večino jih mora za glasovati vsaj osem.

Člani ustavne komisije iz Pozitivne Slovenije so svoje nasprotovanje vnosu fiskalnega pravila v ustavo večinoma podobno utemeljevali.

Roman Jakič je zatrdil, da načelo uravnoteženosti javnih financ v slovenski zakonodaji velja že sedaj, pritrdil pa je tudi ločenemu mnenju članice strokovne skupine, nekdanje državne sekretarke na finančnem ministrstvu Helene Kamnar, da zapis fiskalnega pravila temelji na predpostavki nezaupanja v vsakokratno vlado in parlament.

Jakič ne želi dajati niti alibija za krčenje socialnih pravic brez soglasja socialnih partnerjev, saj ocenjuje, da daje fiskalno pravilo pravno podlago za omejevanje referendumov. Nobeno naključje se mu ne zdi, da se želi fiskalno pravilo sprejeti skupaj z ukrepi za uravnoteženje javnih financ.

Maša Kociper in Jani Möderndorfer sta menila, da fiskalno pravilo ne bo prineslo uravnoteženja javnih financ in Slovenije ne po pripeljalo na pot rešitve iz krize. Tudi Gašpar Gašpar Mišič je opozoril, da si vlada in koalicija ne želita priznati, da sta s svojimi ukrepi na napačni poti. Prepričan je, da je zadolževanje države nujno, če je to namenjeno razvojnim investicijam in ne tekoči porabi.

Pahor je svojo podporo pojasnil s tem, da javni dolg ogroža suverenost mnogih evropskih držav, tudi Slovenije, zato gre za temeljno vprašanje suverenosti in si zasluži ustavno obravnavo.

Fiskalno pravilo ob tem po njegovih besedah nima ne levega ne desnega predznaka, temveč gre za odgovorno politiko. Podpira ga tudi zato, ker je prepričan, da bi morebitni javnofinančni zlom države najbolj prizadel socialno šibke. Povedal je še, da si lahko zadolževanje za rast privoščijo samo tiste države, ki imajo urejene javne finance, Slovenija pa trenutno ni med njimi.

V vrstah koalicije so vnos fiskalnega pravila v ustavo znova odločno podprli. Andrej Šircelj (SDS) se strinja, da je načelo uravnoteženosti javnih financ in fiskalne odgovornosti že zapisano v nekaterih zakonih, a v preteklih 20 letih je bilo zelo malo let, ko je uravnoteženost javnih financ veljala. Vključitev fiskalnega pravila v ustavo daje temu načelu večjo gotovost in verodostojnost, pravi.

Fiskalno pravilo se po njegovih besedah ne vključuje v ustavo zaradi dnevne politike. Ustava je namreč akt, ki daje dolgoročno smer razvoja. Po njegovih besedah zato ne gre za preprečevanje referenduma.

Jože Tanko (SDS) je pojasnil, da se z vnosom fiskalnega pravila v ustavo ustavnemu sodišču sploh prvič daje podlago za presojo, ali je proračun v skladu z ustavo.

Branko Grims (SDS) pa zapis fiskalnega pravila v ustavo vidi kot sodoben konsenz o odgovornosti in suverenosti, zato je pomemben tudi za politično kulturo v državi.

Povsem enotna ni bila niti strokovna skupina. Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je menil, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben. Eden od njegovih osrednjih argumentov je bil, da v luči načela primata mednarodnega prava v Sloveniji z ratifikacijo medvladne pogodbe o fiskalnem paktu že obstaja zakonska podlaga zanj in je zato potreben le še izvedbeni zakon.

S tem se ni strinjal nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Poudaril je, da v fiskalnem paktu piše, da mora pravilo učinkovati v notranjem pravu in to kot trajna norma. To v slovenskem sistemu prepozna le v ustavi. Po njegovih besedah ni vseeno, če je fiskalno pravilo v ustavi ali zakonu. V ustavi so namreč predvidene posledice za primere kršitev.

Predvideno je bilo, da bo ustavna komisija glasovala tudi o širitvi dnevnega reda seje s predlogom spremembe ustave z ukinitvijo državnega sveta, a je predsednik komisije Gregor Virant (Državljanska lista) ta predlog po pritožbah iz vrst Pozitivne Slovenije umaknil.